Humanoidni roboti iz laboratorijev in razvojnih centrov vse hitreje vstopajo v realna delovna okolja. Od proizvodnih hal do bolnišnic, hotelov in domov za starejše – tehnologija, ki je bila še pred nekaj leti del futurističnih predstavitev, postaja praktično orodje za reševanje vse večjega pomanjkanja kadrov in optimizacijo procesov.

Kako na to gleda podjetje, ki humanoidne robote že danes uvaja v industrijska okolja? Ali humanoidna robotika predstavlja grožnjo delovnim mestom ali predvsem novo obliko sodelovanja med človekom in strojem?

Po njihovem mnenju humanoidni roboti v naslednjih petih letih ne bodo nadomestili delovne sile, temveč bodo prevzemali predvsem fizično zahtevna, ponavljajoča in potencialno nevarna opravila.

»Kot podjetje, ki aktivno uvaja humanoidno robotiko v industrijsko okolje in ima dostop do najnaprednejših rešitev na trgu, vidimo zelo jasen trend: roboti bodo postali podpora operaterjem, ne njihova zamenjava. Vloga zaposlenih se bo premikala v smer nadzora, upravljanja in optimizacije procesov, kar pomeni višjo dodano vrednost dela.«

V industriji, zlasti v težki proizvodnji in procesih toplotne obdelave, humanoidni roboti prinašajo predvsem razbremenitev operaterjev, višjo stopnjo varnosti in bolj stabilne proizvodne procese. Namesto da bi človek opravljal fizično zahtevna ali nevarna dela, bo vse pogosteje prevzemal vlogo upravljavca in nadzornika tehnoloških sistemov.

Potencial humanoidne robotike pa sega precej dlje od proizvodnje. Na podlagi konkretnih projektov in testiranj se kot posebej perspektivna področja kažejo zdravstvo, oskrba starejših, turizem in trgovina.

V domovih za starejše lahko roboti prevzamejo osnovna logistična opravila in razbremenijo osebje. V bolnišnicah lahko pomagajo pri transportu materiala in administrativnih nalogah. V hotelih lahko sodelujejo pri komunikaciji z gosti in dostavi, v trgovinah pa pri informiranju kupcev ter upravljanju inventure.

Skupni imenovalec vseh teh primerov je dopolnjevanje kadrovskih vrzeli in izboljšanje uporabniške izkušnje, ne pa nadomeščanje ljudi.

Največji izzivi pri uvajanju humanoidne robotike

Kljub hitremu tehnološkemu napredku uvajanje humanoidnih robotov ni preprosto. Izkušnje iz realnih implementacij kažejo, da največji izzivi pogosto niso povezani z roboti samimi, temveč z okoljem, v katerega jih želimo vključiti.

»Na podlagi praktičnih izkušenj z integracijo humanoidnih robotov lahko izpostavimo štiri ključne izzive: integracijo v obstoječe, pogosto zastarele sisteme, prilagoditev procesov za učinkovito avtomatizacijo, pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra ter začetno investicijo.«

V neindustrijskih okoljih se tem izzivom pridružita še sprejemanje tehnologije s strani uporabnikov ter zagotavljanje varnosti in zanesljivosti pri neposredni interakciji med robotom in človekom.

Uspešna implementacija zato zahteva bistveno več kot zgolj nakup napredne tehnologije. Ključni elementi so temeljita analiza procesov, uporaba simulacij in digitalnih dvojčkov, pilotni projekti v realnem okolju ter postopna uvedba rešitev.

Posebno pomembno vlogo ima tudi usposabljanje uporabnikov. Tehnologija sama po sebi ne zagotavlja rezultatov – odločilna je njena pravilna vključitev v obstoječe procese in dolgoročna podpora uporabnikom.

So humanoidni roboti že dostopni malim in srednjim podjetjem?

Čeprav zanimanje za humanoidno robotiko hitro raste, ta za večino malih in srednjih podjetij še ni povsem vsakdanja izbira. Razlog so predvsem višje začetne investicije in kompleksnost rešitev.

Kljub temu izkušnje kažejo, da se lahko investicija ob pravilni uporabi povrne presenetljivo hitro.

»V številnih primerih se investicija povrne približno v enem letu. Ključni dejavnik je izkoriščenost sistema, saj humanoidni roboti omogočajo neprekinjeno delovanje 24 ur na dan in lahko nadomestijo večizmensko delo.«

Za večino MSP danes še vedno predstavljajo najbolj racionalno izbiro standardni industrijski roboti in fleksibilne avtomatizirane celice. Toda razvoj humanoidne robotike je izjemno hiter, zato se bo razmerje med ceno in zmogljivostjo v prihodnjih letih bistveno izboljšalo.

Podjetja, ki želijo ostati konkurenčna, bi morala zato o tehnologiji začeti razmišljati že danes. Najbolj učinkovit pristop je postopno uvajanje prek manjših pilotnih projektov, modularnih rešitev in pridobivanja internega znanja.

Tako si organizacije zagotovijo izkušnje, podatke in kompetence, ki bodo v prihodnosti predstavljale pomembno konkurenčno prednost.

Zaključek

Humanoidni roboti v bližnji prihodnosti ne bodo nadomestili ljudi, bodo pa pomembno spremenili način dela. Njihova največja vrednost ni v zamenjavi zaposlenih, temveč v prevzemanju nalog, ki so fizično zahtevne, monotone ali nevarne. S tem bodo ljudem omogočili, da se osredotočijo na naloge z višjo dodano vrednostjo.

Največji izziv prihodnjih let zato ne bo razvoj robotov, temveč njihova učinkovita integracija v procese in sodelovanje z ljudmi. Podjetja, ki bodo s tem začela pravočasno, si bodo ustvarila pomembno prednost v okolju, kjer bo avtomatizacija postajala standard in ne več konkurenčna izjema.

Foto: Hiproject d.o.o.