Umetna inteligenca (v nadaljevanju UI) na trgu predstavlja pravo revolucijo. Za podjetja prinaša številne prednosti, novosti in koristi. Enako velja tudi za področje kibernetske varnosti, vendar ima vsaka medalja dve plati.

Podjetja umetno inteligenco aktivno uvajajo v svoje poslovne procese, na drugi strani pa jo za izvajanje napadov že uporabljajo tudi hekerji. Danes vprašanje ni več, ali bo do kibernetskega napada prišlo, temveč kdo bo hitrejši – podjetje pri zaščiti ali napadalec pri izkoriščanju ranljivosti.

UI v zadnjih letih postaja ena ključnih tehnologij, ki spreminja celotno strukturo poslovanja. Avtomatizirani procesi, napredni algoritmi in analitika podatkov podjetjem omogočajo hitrejše in učinkovitejše rešitve. Obenem pa UI predstavlja tudi novo grožnjo ter močno orodje za napadalce. Hekerji nenehno iščejo slabosti in ranljivosti v sistemih, ki jih poganja umetna inteligenca. Poleg klasičnih phishing in ransomware napadov se pojavljajo tudi avtomatizirani napadi, ki jih poganja UI, kot so na primer lažni glasovi oseb iz vodstva podjetij.

Kako umetna inteligenca spreminja grožnje?

Pametni phishing

Hekerji lahko s pomočjo algoritmov generirajo e-poštna sporočila, ki so skoraj identična tistim iz notranjih komunikacijskih kanalov podjetja.

Deepfake in lažni glasovi

Posnetki ali generirani glasovi direktorjev lahko zaposlene prepričajo k izvedbi finančnih transakcij, ki vodijo neposredno do izgube sredstev.

Avtomatizirani napadi

UI omogoča testiranje tisočih kombinacij gesel in iskanje ranljivosti v le nekaj minutah, kar pospeši izvedbo napada in skrajša čas, ki je na voljo za njegovo zaznavo.

Ali so podjetja v EU pripravljena?

Na podlagi posodobljene metodologije ENISA Cybersecurity Threat Landscape in nove strukture poročila so izpostavljeni ključni trendi na področju kibernetskih groženj.

Umetna inteligenca ima vedno večjo vlogo pri hitrem razvoju groženj. Uporablja se kot orodje za optimizacijo napadov, hkrati pa predstavlja tudi novo točko izpostavljenosti. Do začetka leta 2025 so UI podprte phishing kampanje predstavljale več kot 80 % opazovanih primerov socialnega inženiringa po svetu.

Napadi na dobavno verigo so v porastu, uporaba umetne inteligence pa dodatno povečuje zaskrbljenost zaradi možne prihodnje zlorabe zlonamernih UI sistemov.

Najbolj izpostavljeni sektorji v EU

Analiza po sektorjih kaže, kateri deli kritične infrastrukture Evropske unije so najbolj izpostavljeni:

• Javna uprava (38,2 %) – glavna tarča hektivistov in državnih skupin, ki izvajajo kibernetsko vohunjenje.
• Prometni sektor (7,5 %).
• Digitalna infrastruktura in storitve (4,5 %).
• Finančni sektor (4,5 %).
• Proizvodnja (2,9 %).

Povezava med temi sektorji in področji, ki jih zajema Direktiva NIS2, poudarja njen pomen – 53,7 % vseh incidentov se nanaša na ključne subjekte, kot jih opredeljuje NIS2.

Zaključek

UI prinaša neverjetne priložnosti, hkrati pa ustvarja novo dimenzijo tveganja. Podjetja morajo razumeti, da napadi niso več vprašanje prihodnosti, ampak da morajo biti pripravljena, kot da bo napad izveden prav v tem trenutku.

Podjetja, ki bodo umetno inteligenco vključila v svojo strategijo kibernetske varnosti ter investirala v zaščito podatkov, bodo na trgu pridobila pomembno konkurenčno prednost. V času umetne inteligence namreč ni več dovolj le slediti tehnološkemu razvoju – potrebno je poskrbeti tudi za ustrezno raven varnosti.

Viri: ENISA – ENISA Cybersecurity Threat Landscape