Ko uporabljamo oblak, gledamo video ali umetni inteligenci zastavimo vprašanje, se vse skupaj zdi skoraj neoprijemljivo.
Toda za digitalnimi storitvami stojijo veliki podatkovni centri, polni strežnikov, procesorjev in hladilnih sistemov. Vse to potrebuje električno energijo in z rastjo umetne inteligence je potrebuje vedno več.
Po ocenah Mednarodne agencije za energijo (IEA) so podatkovni centri leta 2025 porabili približno 485 TWh električne energije. Do leta 2030 bi se lahko njihova poraba skoraj podvojila in dosegla okoli 950 TWh.
Umetna inteligenca povečuje potrebe po računski moči
Generativna umetna inteligenca zahteva zmogljivo računalniško infrastrukturo. Specializirani procesorji izvajajo ogromno računskih operacij, kar pomeni večjo porabo energije in tudi več toplote, ki jo je treba odvajati.
Zato tehnološka tekma postaja, poleg modelov in zmogljivejših čipov, tudi vse bolj skoncentrirana na elektriko in infrastrukturo.
Težava ni samo v količini elektrike
Podatkovni centri potrebujejo veliko energije na točno določenih lokacijah. Če omrežje na teh območjih nima dovolj zmogljivosti, so lahko potrebni novi daljnovodi, transformatorji in druge investicije.
In tukaj se pojavi pomembno vprašanje: kdo bo te investicije plačal?
Elektriko, ki jo podatkovni center porabi, plačuje njegov upravljavec. Toda stroški širitve omrežja so lahko razdeljeni različno, odvisno od pravil posamezne države in regulatorjev.
Zato ni samoumevno, da bodo stroške nosila gospodinjstva ali druga podjetja. Ključno bo, kako bodo stroški novih priključkov in omrežne infrastrukture razdeljeni med velike porabnike in preostale uporabnike.
Evropa želi več podatkovnih centrov
Evropska unija želi zaradi umetne inteligence in digitalne suverenosti povečati svoje zmogljivosti podatkovnih centrov.
Toda več podatkovnih centrov pomeni tudi večji pritisk na električna omrežja, energijo in druge vire. Zato postajajo vse pomembnejši učinkovitejši strežniki, boljše hlajenje, uporaba obnovljivih virov in izkoriščanje odpadne toplote.
Digitalni svet ima zelo fizično infrastrukturo
Razvoj tehnologije pogosto spremljamo skozi nove funkcije, modele in aplikacije.
Toda v ozadju digitalnega sveta stojijo elektrarne, daljnovodi, transformatorji, hladilni sistemi in ogromna količina strojne opreme.
Če bo povpraševanje po umetni inteligenci in računalniški moči še naprej hitro raslo, bo električna infrastruktura postala eden ključnih dejavnikov nadaljnjega tehnološkega razvoja.

