Še pred nekaj leti je veljalo prepričanje, da lahko dober programer ali drug izkušen IT-strokovnjak skoraj vedno izbira med več ponudbami za delo. Podjetja so tekmovala za razvijalce, plače so rasle, pomanjkanje ustreznega kadra pa je predstavljalo eno največjih omejitev pri digitalizaciji.

Leta 2026 je slika nekoliko drugačna.

Podatki sicer ne kažejo, da bi Slovenijo zajel množičen val odpuščanj v tehnološkem sektorju. Nasprotno – število zaposlenih IKT-strokovnjakov še vedno raste. Hkrati pa obstaja več znakov, da postaja trg dela bolj uravnotežen in da podjetja pri zaposlovanju izbirajo previdneje.

Za tehnološke strokovnjake to lahko pomeni konec obdobja, ko je že samo znanje programiranja skoraj avtomatično zagotavljalo veliko povpraševanje.

V Sloveniji že več kot 40.000 IKT-strokovnjakov

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2025 v Sloveniji zaposlenih 40.675 IKT-strokovnjakov, kar je 2 % več kot leto prej.

Predstavljali so 4,3 % vseh delovno aktivnih oseb v državi.

Med največjimi skupinami so bili razvijalci programske opreme in programerji aplikacij, ki so predstavljali vsak po 13 % vseh zaposlenih IKT-strokovnjakov.

Tudi širši slovenski IKT-sektor se je v zadnjih letih širil. Leta 2024 je v njem delovalo 11.102 aktivnih podjetij, kar je bilo 5 % več kot leto prej. Število zaposlenih in samozaposlenih v sektorju se je povečalo za 2 %, ustvarjena dodana vrednost pa za 9 %.

To je pomembno, saj kaže, da slovenski tehnološki sektor kot celota ne kaže znakov nenadnega krčenja.

Dogaja pa se nekaj drugega.

Slovenski trg dela se nekoliko ohlaja

Najnovejši podatki SURS za drugo četrtletje 2026 kažejo približno 20.000 prostih delovnih mest v celotnem slovenskem gospodarstvu.

To je bilo 1,7 % manj kot v prvem četrtletju.

Stopnja prostih delovnih mest se je znižala z 2,5 na 2,4 %, medtem ko je bilo zasedenih približno 803.900 delovnih mest. Njihovo število se glede na prejšnje četrtletje skoraj ni spremenilo.

To še ne pomeni krize zaposlovanja.

Kaže pa na trg, na katerem podjetja zaposlujejo nekoliko bolj premišljeno.

Tudi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje obete za drugo polovico leta 2026 opisuje kot pozitivne, vendar nekoliko zadržane. Delodajalci napovedujejo 2,1-odstotno rast zaposlenosti in več kot 31.000 zaposlitev do konca leta.

Zaposlovanje se torej ni ustavilo.

Niso več vsi tehnološki profili enako iskani

Še zanimivejši signal daje Poklicni barometer Zavoda za zaposlovanje.

Pri tehnikih za IKT in podporo uporabnikom se je za leto 2026 napoved spremenila iz presežka v ravnovesje.

To pomeni, da naj bi bila ponudba kandidatov pri teh poklicih približno usklajena s potrebami delodajalcev.

To je pomembna sprememba v razmišljanju o tehnološkem trgu dela.

Ni več dovolj reči, da v Sloveniji »primanjkuje IT-kadra«.

Razmere se razlikujejo glede na specializacijo, izkušnje in znanja posameznika.

Podjetje lahko pri enem profilu težko najde ustreznega strokovnjaka, medtem ko ima pri drugem na voljo bistveno več kandidatov.

Toda podjetja imajo še vedno velik problem: primanjkuje pravega znanja

Na drugi strani obstaja navidezno protislovje.

Čeprav postaja del tehnološkega trga bolj uravnotežen, slovenska podjetja še vedno poročajo o velikem pomanjkanju ustreznih digitalnih znanj.

SURS je leta 2025 ugotovil, da je imelo kar 76 % podjetij z najmanj desetimi zaposlenimi in samozaposlenih težave pri digitalni preobrazbi poslovanja.

Najpogostejša ovira?

56 % podjetij je navedlo pomanjkanje ustreznega kadra ali znanja.

To je morda eden najpomembnejših podatkov za razumevanje prihodnosti tehnološkega zaposlovanja.

Težava očitno ni samo v številu ljudi.

Težava je v tem, kakšna znanja imajo.

Podjetja še naprej vlagajo v tehnologijo

Tudi investicije ne kažejo, da bi se slovensko gospodarstvo umikalo od tehnologije.

Podjetja so leta 2024 v informacijsko-komunikacijske tehnologije investirala približno 851 milijonov evrov, kar je 14 % več kot leto prej.

Kar 46 % teh investicij je bilo namenjenih programski opremi.

V primerjavi z letom 2020 se je vrednost investicij v programsko opremo povečala za 59 %.

Če podjetja povečujejo tehnološke investicije, hkrati pa poročajo o pomanjkanju ustreznih znanj, je malo verjetno, da potreba po tehnoloških strokovnjakih preprosto izginja.

Bolj verjetno je, da se spreminja vrsta strokovnjakov, ki jih podjetja potrebujejo.

Od »koliko ljudi potrebujemo« do »kakšne ljudi potrebujemo«

Naslednja faza tehnološkega zaposlovanja bi zato lahko bila precej drugačna od prejšnje.

V obdobju hitre digitalizacije je bilo pogosto najpomembneje čim hitreje povečati razvojne ekipe.

Danes se lahko vprašanje vse bolj premika k produktivnosti in specializaciji.

Podjetja bodo iskala ljudi, ki ne obvladajo zgolj posameznega programskega jezika ali orodja, ampak razumejo širši poslovni kontekst.

Razvijalec, ki razume arhitekturo sistemov, varnost in poslovne procese, lahko podjetju prinese drugačno vrednost kot nekdo, ki zna zgolj izvajati natančno določene razvojne naloge.

Podobno velja za strokovnjake za podatke, oblačne storitve, infrastrukturo in kibernetsko varnost.

Kaj to pomeni za tehnološka podjetja?

Za podjetja je sprememba lahko pozitivna.

Bolj uravnotežen trg pomeni več možnosti pri izbiri kandidatov, vendar to ne pomeni, da bo najboljše strokovnjake nenadoma enostavno pridobiti.

Podatki o pomanjkanju digitalnih znanj kažejo ravno nasprotno.

Podjetja bodo morala natančneje vedeti, katera znanja dejansko potrebujejo, namesto da zaposlujejo zgolj na podlagi splošnih nazivov, kot so razvijalec, IT-strokovnjak ali podatkovni analitik.

Zlate dobe morda ni konec – spreminjajo se pravila

Podatki trenutno ne podpirajo teze, da bi slovenski tehnološki sektor doživljal množično zmanjševanje zaposlenosti.

IKT-sektor raste, število IKT-strokovnjakov se povečuje, tehnološke investicije ostajajo visoke, podjetja pa še vedno opozarjajo na pomanjkanje ustreznega znanja.

Hkrati pa trg postaja bolj selektiven.

Zato se morda ne končuje zlata doba tehnoloških zaposlitev.

Končuje se predvsem obdobje, ko je bilo skoraj vsako tehnološko znanje avtomatično redko znanje.

Za posameznike bo vedno pomembnejša specializacija in sposobnost ustvarjanja konkretne vrednosti. Za podjetja pa bo ključno prepoznati, katera znanja bodo potrebovala čez dve ali tri leta – ne samo, koliko ljudi potrebujejo danes.

Vir: Statistični urad Republike Slovenije (SURS), podatki o prostih in zasedenih delovnih mestih, IKT-strokovnjakih, digitalnem podjetništvu in IKT-sektorju; Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), Napovednik zaposlovanja in Poklicni barometer 2026.