Digitalizacija slovenskega gospodarstva napreduje.
Vedno več podjetij uporablja računalništvo v oblaku, podatkovno analitiko in druge napredne digitalne rešitve. Toda pod površjem se skriva precej drugačna zgodba.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je leta 2025 kar 76 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi srečevalo s težavami pri digitalni preobrazbi poslovanja.
Leta 2021 je bilo takšnih podjetij 60 %.
To pomeni, da se delež podjetij, ki pri digitalizaciji naletijo na ovire, ni zmanjšal, temveč povečal.
Kako je mogoče, da imamo na voljo več tehnologije kot kadarkoli prej, digitalna preobrazba pa za podjetja očitno ne postaja nič preprostejša?
Tehnologija prihaja v podjetja
Najprej dobra novica.
Slovenska podjetja nedvomno postajajo bolj digitalna.
Leta 2025 je plačljive storitve računalništva v oblaku uporabljalo 48 % podjetij z najmanj desetimi zaposlenimi in samozaposlenimi. Leta 2023 je bil ta delež 40 %.
Še večja razlika se pokaže glede na velikost podjetja.
Oblačne storitve uporablja:
- 43 % malih podjetij,
- 66 % srednje velikih podjetij,
- 90 % velikih podjetij.
Pri srednje in bolj naprednih oblačnih storitvah je skupni delež 43 %.
Podjetja prek oblaka med drugim uporabljajo varnostno programsko opremo, računovodske rešitve, gostovanje podatkovnih baz ter sisteme ERP in CRM.
Digitalizacija torej ni več nekaj, kar bi obstajalo samo v strategijah podjetij.
Tehnologija dejansko vstopa v njihovo vsakodnevno poslovanje.
Toda 76 % podjetij ima pri digitalni preobrazbi težave
Prav zato je naslednji podatek toliko bolj zanimiv.
Leta 2025 je o težavah pri digitalni preobrazbi poročalo 76 % podjetij, medtem ko je bil leta 2021 ta delež 60 %.
Pri velikih podjetjih je bil delež še višji – 82 %.
Pri srednje velikih podjetjih 80 %, pri malih pa 75 %.
Na prvi pogled bi lahko pričakovali ravno nasprotno.
Več izkušenj s tehnologijo, boljša infrastruktura in dostopnejše digitalne rešitve bi morale digitalizacijo olajševati.
Toda digitalna preobrazba očitno ni samo tehnološki problem.
Največji problem niso računalniki. Problem so ljudje in znanje.
Ko podjetja vprašamo, kaj jih pri digitalni preobrazbi najbolj ovira, dobimo zelo jasen odgovor.
56 % podjetij kot težavo navaja pomanjkanje ustreznega kadra ali znanja.
Pomanjkanje finančnih sredstev je navedlo 41 % podjetij.
Prav tako je 41 % podjetij navedlo, da njihovega vodenja oziroma poslovanja ni mogoče dovolj hitro prilagajati, denimo za eksperimentiranje z uporabo digitalnih tehnologij.
To precej spremeni pogled na digitalizacijo.
Podjetje lahko kupi novo programsko opremo.
Lahko migrira infrastrukturo v oblak.
Lahko uvede nov ERP, CRM ali analitično platformo.
Toda če zaposleni nimajo ustreznega znanja, če procesi niso pripravljeni na spremembe ali če vodstvo ne more dovolj hitro sprejemati odločitev, sama tehnologija problema ne bo rešila.
Več podatkov še ne pomeni podatkovno vodenega podjetja
Podoben razkorak vidimo pri podatkovni analitiki.
Leta 2025 jo je izvajalo 31 % slovenskih podjetij z najmanj desetimi zaposlenimi in samozaposlenimi.
Toda razlika glede na velikost podjetja je ogromna.
Med malimi podjetji jo izvaja 25 %, med srednje velikimi 52 %, med velikimi pa kar 86 %.
To pomeni, da imajo velika podjetja precej več možnosti, da svoje poslovne odločitve podprejo s sistematično analizo podatkov.
Pri manjših podjetjih pa je takšna sposobnost še precej manj razširjena.
In prav tu se lahko v prihodnjih letih začne ustvarjati pomembna konkurenčna razlika.
Ne samo med podjetji, ki imajo podatke, in tistimi, ki jih nimajo.
Ampak med podjetji, ki jih znajo pretvoriti v poslovne odločitve, in tistimi, ki jih samo zbirajo.
Velika podjetja so digitalno precej pred malimi
Še en podatek zelo dobro pokaže razkorak.
Če skupaj pogledamo uporabo srednje ali bolj naprednih oblačnih storitev, tehnologij umetne inteligence ali izvajanje podatkovne analitike, je leta 2025 vsaj eno od teh tehnologij oziroma praks uporabljalo 55 % podjetij.
Leta 2023 je bilo takšnih 45 %.
Toda pri velikih podjetjih je delež dosegel 95 %.
Pri srednje velikih 80 %.
Pri malih pa samo 49 %.
Slovenija torej nima samo vprašanja digitalizacije.
Ima tudi vprašanje digitalnega razkoraka med podjetji različnih velikosti.
Velika podjetja imajo praviloma več kapitala, večje IT-ekipe, več specialistov in lažji dostop do zunanjih svetovalcev.
Majhno podjetje mora pogosto isto transformacijo izvesti z nekaj zaposlenimi, omejenim proračunom in vodstvom, ki hkrati skrbi še za prodajo, zaposlovanje in vsakodnevno poslovanje.
Zanimiv pa je še en podatek
Kljub vsemu kar 53 % podjetij meni, da digitalna preobrazba ni bistvena za njihovo uspešno poslovanje.
Pri malih podjetjih je takšnih 57 %.
Pri srednje velikih 39 %.
Pri velikih samo 20 %.
To odpira precej večje vprašanje.
Ali nekatera podjetja digitalizacije dejansko ne potrebujejo v tolikšni meri – ali pa še ne vidijo, kako bi lahko vplivala na njihovo konkurenčnost?
Odgovor verjetno ni enak za vse panoge.
Vendar velika razlika med majhnimi in velikimi podjetji kaže, da vprašanje ni samo tehnološko.
Gre tudi za strategijo.
Slovenija želi do leta 2030 precej dlje
Evropsko digitalno desetletje in slovenske digitalne strategije postavljajo ambiciozen cilj.
Do leta 2030 naj bi 75 % podjetij z najmanj desetimi zaposlenimi in samozaposlenimi uporabljalo srednje ali bolj napredne storitve računalništva v oblaku ali tehnologije umetne inteligence oziroma izvajalo podatkovno analitiko.
Leta 2025 je bil skupni delež 55 %.
Pet let pred ciljnim letom je torej razlika še 20 odstotnih točk.
Toda številke kažejo, da največji izziv morda ne bo nakup tehnologije.
Digitalna preobrazba je predvsem organizacijska preobrazba
Podatki SURS kažejo precej jasno sliko.
Slovenska podjetja uporabljajo več oblačnih storitev in naprednih digitalnih rešitev kot pred nekaj leti.
Toda hkrati vedno več podjetij poroča o težavah pri digitalni preobrazbi.
To ni nujno protislovje.
Bolj ko podjetje digitalizira svoje poslovanje, bolj kompleksna postajajo vprašanja integracije sistemov, podatkov, varnosti, znanja zaposlenih in sprememb poslovnih procesov.
Zato prihodnost digitalizacije slovenskih podjetij verjetno ne bo odvisna samo od tega, koliko tehnologije bodo kupila.
Veliko pomembnejše bo, ali bodo imela ljudi, znanje in organizacijsko sposobnost, da bodo tehnologijo dejansko znala uporabiti.
In prav tukaj se lahko v prihodnjih letih začne ustvarjati največja razlika med podjetji, ki bodo digitalizacijo zgolj izvajala, in podjetji, ki bodo iz nje ustvarjala konkurenčno prednost.
Vir: Statistični urad Republike Slovenije (SURS), Digitalno podjetništvo, 2025 in Digitalno podjetništvo, podrobni podatki, 2025, oktober in december 2025.