Slovenija se pogosto uvršča med države z dobro razvito digitalno infrastrukturo in močnim tehnološkim potencialom. Napredujemo pri povezljivosti, sodelujemo pri evropskih projektih na področju polprevodnikov, računalništva v oblaku, umetne inteligence in kvantnih tehnologij, vendar je pri ocenjevanju digitalne razvitosti gospodarstva pomembno pogledati tudi drugo stran zgodbe. Kako uspešna so slovenska podjetja pri dejanski uporabi digitalnih tehnologij?

Najnovejši podatki Evropske komisije kažejo, da je odgovor precej mešan. Slovenija je na nekaterih področjih uspešna, pri več pomembnih kazalnikih digitalizacije podjetij pa ostaja pod povprečjem Evropske unije. Evropska komisija v poročilu o digitalnem desetletju za leto 2026 posebej opozarja, da predvsem mala in srednje velika podjetja še vedno zaostajajo pri osnovni digitalizaciji ter uporabi računalništva v oblaku in podatkovne analitike.

Pri osnovni digitalizaciji smo pod povprečjem EU

Eden od pomembnih kazalnikov je delež malih in srednje velikih podjetij, ki dosegajo vsaj osnovno raven digitalne intenzivnosti. Leta 2025 je ta delež v Sloveniji znašal 65,67 %, povprečje Evropske unije pa 71,39 %. Slovenija tako za povprečjem EU zaostaja za približno 5,7 odstotne točke.

Razlika je pomembna tudi zaradi evropskih ciljev. Evropska unija želi do leta 2030 doseči, da bi imelo vsaj osnovno raven digitalne intenzivnosti 90 % malih in srednje velikih podjetij. Slovenijo tako od tega cilja loči več kot 24 odstotnih točk.

Podatek kaže, da digitalizacija slovenskih podjetij napreduje, vendar hitrost uvajanja digitalnih rešitev še ni dovolj visoka, da bi Slovenija dosegala evropsko povprečje.

Še večji zaostanek pri uporabi podatkovne analitike

Večja razlika se pokaže pri podatkovni analitiki. Leta 2025 jo je uporabljalo 30,87 % slovenskih podjetij, medtem ko je evropsko povprečje znašalo 39,85 %. Razlika je tako skoraj devet odstotnih točk.

Uporaba podatkovne analitike je pomembna predvsem zato, ker podjetjem omogoča učinkovitejše sprejemanje odločitev. Podatke lahko uporabljajo pri optimizaciji proizvodnje, upravljanju zalog, analizi kupcev, napovedovanju povpraševanja, zaznavanju nepravilnosti in številnih drugih poslovnih procesih.

Razlika med Slovenijo in evropskim povprečjem zato ni zgolj tehnološki kazalnik. Dolgoročno lahko vpliva tudi na konkurenčnost podjetij, saj imajo organizacije, ki učinkovito uporabljajo podatke, več možnosti za hitrejše in bolje podprto poslovno odločanje.

Tudi pri uporabi oblaka Slovenija ostaja nekoliko zadaj

Podobno sliko kaže uporaba srednje ali visoko razvitih storitev računalništva v oblaku. V Sloveniji jih je leta 2025 uporabljalo 42,95 % podjetij, evropsko povprečje pa je znašalo 46,69 %.

Širši podatki Eurostata kažejo, da je leta 2025 plačljive storitve računalništva v oblaku uporabljalo 52,7 % podjetij v EU. Med posameznimi državami obstajajo zelo velike razlike. Na Finskem je bil delež 79,2 %, v Italiji 75,6 %, na Malti pa 74,9 %.

Ti podatki kažejo, da evropsko povprečje ni zgornja meja. Nekatere članice EU so pri uvajanju oblačnih storitev že bistveno dlje, zato morajo slovenska podjetja pri ocenjevanju svoje konkurenčnosti gledati tudi proti digitalno najnaprednejšim evropskim gospodarstvom.

Slovenija ne zaostaja na vseh področjih

Pri interpretaciji podatkov je pomembno poudariti, da Slovenija ne zaostaja pri vseh tehnoloških kazalnikih. Evropska komisija v poročilu za leto 2026 kot pozitivno področje izpostavlja razmeroma dobro uvajanje umetne inteligence v slovenskih podjetjih.

Komisija med prednostmi Slovenije omenja tudi napredek pri povezljivosti ter aktivnosti države na področju polprevodnikov, oblaka, umetne inteligence in kvantnih tehnologij. Slovenija ima torej dobro osnovo za nadaljnji tehnološki razvoj.

Izziv je predvsem v tem, kako tehnološki napredek prenesti v širši del gospodarstva. Država lahko sodeluje pri naprednih evropskih tehnoloških projektih, hkrati pa imajo lahko predvsem manjša podjetja še vedno težave pri uvajanju precej bolj osnovnih digitalnih rešitev.

Težava je tudi pomanjkanje digitalnih znanj

Digitalizacije podjetij ni mogoče obravnavati ločeno od znanja zaposlenih. Tudi na tem področju podatki kažejo precejšen prostor za izboljšave.

Leta 2025 je imelo vsaj osnovna digitalna znanja 46,5 % prebivalcev Slovenije, evropsko povprečje pa je znašalo 60,4 %. Razlika med Slovenijo in povprečjem EU je tako skoraj 14 odstotnih točk.

Podobno velja za IKT-strokovnjake. V Sloveniji predstavljajo približno 4,5 % vseh zaposlenih, v Evropski uniji pa povprečno 5 %. Evropski cilj za leto 2030 je 10 %.

Za podjetja je to pomembno, saj sama dostopnost tehnologije še ne zagotavlja uspešne digitalne preobrazbe. Programsko opremo, infrastrukturo ali storitve v oblaku je mogoče kupiti, precej zahtevnejše pa je zagotoviti ljudi z znanjem, ki bodo te tehnologije uspešno vključili v poslovne procese.

Razlika se kaže tudi pri kibernetski varnosti

Digitalizacija podjetij prinaša tudi večjo izpostavljenost kibernetskim tveganjem. Več sistemov, podatkov, digitalnih storitev in povezav pomeni več potencialnih točk, ki jih morajo podjetja ustrezno zaščititi.

Po podatkih Evropske komisije je leta 2024 najmanj pet različnih ukrepov informacijske in kibernetske varnosti uporabljalo 44,2 % slovenskih podjetij, medtem ko je evropsko povprečje znašalo 56,85 %. Razlika je več kot 12 odstotnih točk.

Ta podatek je pomemben predvsem zato, ker digitalizacije in kibernetske varnosti ni smiselno obravnavati ločeno. Hitrejše uvajanje novih tehnologij mora spremljati tudi ustrezno upravljanje tveganj.

Ali Slovenija torej zaostaja za Evropo?

Podatki ne omogočajo preprostega odgovora, da Slovenija pri digitalizaciji zaostaja na vseh področjih. Na nekaterih področjih ima dobre rezultate in Evropska komisija izpostavlja več pozitivnih trendov. Kljub temu primerjava kaže, da smo pri več kazalnikih, pomembnih za digitalno zrelost podjetij, pod evropskim povprečjem.

Pri osnovni digitalni intenzivnosti malih in srednje velikih podjetij Slovenija dosega 65,67 %, EU pa 71,39 %. Pri podatkovni analitiki je razmerje 30,87 % proti 39,85 %, pri srednje oziroma naprednih storitvah v oblaku pa 42,95 % proti 46,69 %. Slovenija je pod povprečjem tudi pri deležu IKT-strokovnjakov in osnovnih digitalnih znanjih prebivalstva.

Pravi izziv ni samo dostop do tehnologije

Slovenija ima dostop do sodobne digitalne infrastrukture, programske opreme, storitev v oblaku in drugih tehnologij, ki so na voljo tudi podjetjem v najrazvitejših evropskih državah. Razlika se zato vedno bolj ustvarja pri tem, kako hitro in učinkovito znajo podjetja te tehnologije vključiti v svoje poslovanje.

Za slovenska podjetja bo pomembno predvsem nadaljnje vlaganje v digitalna znanja zaposlenih, podatkovno analitiko, oblačne tehnologije, kibernetsko varnost in posodobitev poslovnih procesov. Pri tem ne bo dovolj spremljati samo lastnega napredka, ampak tudi razvoj konkurentov v drugih evropskih državah.

Podjetje lahko namreč iz leta v leto postaja bolj digitalizirano, vendar to samo po sebi še ne pomeni, da postaja tudi bolj konkurenčno. Če podjetja v drugih državah tehnologije uvajajo hitreje in jih učinkoviteje pretvarjajo v produktivnost, nove storitve ter boljše poslovne odločitve, se lahko razlika kljub domačemu napredku povečuje.

V digitalnem gospodarstvu zato ni pomembno samo, ali napredujemo. Pomembno je tudi, ali napredujemo dovolj hitro.

Viri: Evropska komisija, Slovenia’s 2026 Digital Decade Country Report in podatkovna zbirka Digital Decade/DESI; Eurostat, podatki o uporabi storitev računalništva v oblaku v podjetjih.