Digitalizacija je podjetjem prinesla hitrejše procese, avtomatizacijo in dostop do podatkov skoraj v realnem času. Hkrati pa je ustvarila novo vrsto odvisnosti. Elektronska pošta, poslovne aplikacije, spletne trgovine, proizvodni sistemi, podatkovne baze in komunikacija so danes tako tesno povezani z informacijsko tehnologijo, da lahko že nekajurni izpad resno vpliva na poslovanje.

Vprašanje zato ni več samo, kako dobra je tehnologija, ki jo podjetje uporablja. Vse pomembnejše postaja vprašanje, kaj se zgodi, ko ta tehnologija preneha delovati.

Ena ura nedelovanja nima enake cene za vsako podjetje

Pogosto se pojavljajo ocene, koliko podjetja stane ena ura izpada informacijskih sistemov. Toda univerzalne številke ni. Strošek je odvisen od velikosti podjetja, dejavnosti, časa dogodka in predvsem od tega, kateri sistem je odpovedal.

Izpad interne aplikacije v majhnem podjetju ima povsem drugačne posledice kot nedelovanje spletne trgovine v času največje prodaje ali ustavitev informacijskega sistema, od katerega je odvisna proizvodna linija.

Dejanski strošek izpada je zato treba iskati širše. Vključuje lahko izgubljeno prodajo, zmanjšano produktivnost zaposlenih, stroške odpravljanja napake, pogodbene kazni, zamude pri dobavah in v nekaterih primerih tudi dolgoročnejšo škodo za ugled podjetja.

Prav zato bi moralo podjetje poznati odgovor na precej preprosto vprašanje: koliko časa lahko posamezen kritični sistem ne deluje, preden nastane resna poslovna škoda?

Slovenska podjetja v tehnologijo vlagajo vse več

Pomen odpornosti informacijskih sistemov postaja še večji, ker podjetja v digitalno infrastrukturo vlagajo vedno več denarja.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so podjetja leta 2024 v informacijsko-komunikacijsko tehnologijo investirala približno 851 milijonov evrov, kar je bilo 14 % več kot leto prej. IKT-investicije so predstavljale približno desetino vseh investicij podjetij v osnovna sredstva.

Največji delež, 46 %, je predstavljala programska oprema, 32 % računalniki in druga oprema za avtomatsko obdelavo podatkov, 22 % pa komunikacijska in elektronska oprema. V primerjavi z letom 2020 se je vrednost investicij v programsko opremo povečala za kar 59 %.

Več tehnologije podjetjem prinaša več možnosti za rast in avtomatizacijo, vendar hkrati pomeni, da je od njenega zanesljivega delovanja odvisen vedno večji del poslovanja.

Varnostna kopija sama po sebi še ni poslovna kontinuiteta

Podjetja pri odpornosti informacijskih sistemov pogosto najprej pomislijo na varnostne kopije. Te so ključne, vendar predstavljajo samo en del širše slike.

Če podjetje podatke sicer lahko obnovi, vendar za ponovno vzpostavitev kritičnega sistema potrebuje dva dni, je lahko poslovna škoda kljub uspešni obnovi zelo velika.

Zato sta pri načrtovanju poslovne kontinuitete pomembna predvsem dva pojma. Prvi je RTO oziroma Recovery Time Objective, ki določa, kako hitro mora biti sistem po incidentu ponovno vzpostavljen. Drugi je RPO oziroma Recovery Point Objective, ki določa, koliko podatkov si podjetje v primeru incidenta lahko privošči izgubiti.

Za nekatere sisteme je lahko sprejemljivo nekajurno nedelovanje. Pri drugih so lahko pomembne že minute.

Oblak je spremenil tudi vprašanje odpornosti

Vedno več poslovnih sistemov se seli iz lastnih strežnikov v oblak.

Po podatkih Eurostata je leta 2025 plačljive storitve računalništva v oblaku uporabljalo 52,7 % podjetij v EU, v Sloveniji pa 48,04 %. Podatki zajemajo podjetja z najmanj desetimi zaposlenimi oziroma samozaposlenimi v zajetih dejavnostih.

Med podjetji v EU, ki uporabljajo plačljive storitve v oblaku, jih 85,2 % oblak uporablja za elektronsko pošto, približno 72 % za pisarniško programsko opremo in podoben delež za shranjevanje datotek.

To pomeni, da morebitna težava pri zunanjem ponudniku danes ne vpliva nujno samo na en program. V nekaterih podjetjih lahko hkrati prizadene komunikacijo, dokumente, podatkovne baze in druge ključne procese.

Ključno vprašanje je, kaj se zgodi v prvih minutah

Odpornost zato ni samo naloga oddelka IT.

Vodstvo bi moralo vedeti, kateri sistemi so za poslovanje kritični, kdo je odgovoren ob incidentu, kako podjetje komunicira, če običajni komunikacijski kanali niso dostopni, kje so varnostne kopije in kako hitro je mogoče ponovno vzpostaviti ključne procese.

Pomembno je tudi preverjanje načrtov. Načrt za obnovo, ki obstaja samo v dokumentu in ga podjetje nikoli ni preizkusilo, lahko ob resničnem incidentu hitro pokaže pomanjkljivosti.

Digitalizacija namreč ne pomeni samo uvajanja nove tehnologije. Bolj ko podjetje postaja digitalno, pomembnejša postaja tudi njegova sposobnost poslovanja takrat, ko del tehnologije odpove.

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe, maj 2026; Eurostat, Cloud computing in enterprises, 2025.