Veliko ljudi pozna ta občutek.
S prijateljem omenite izdelek, kraj ali storitev, ki je prej niste iskali. Nekaj ur pozneje pa se vam na telefonu prikaže oglas ravno za to stvar.
Prva misel je pogosto:
»Telefon me posluša.«
Toda resnična razlaga je praviloma precej manj filmska in hkrati bolj zanimiva.
Sodobni oglaševalski sistemi imajo za prikaz zelo natančnega oglasa pogosto dovolj drugih podatkov: kaj iščemo, katere strani obiskujemo, katere aplikacije uporabljamo, približno ali natančno lokacijo, pretekle interese in aktivnosti na različnih storitvah.
Google na primer pojasnjuje, da se lahko personalizirani oglasi opirajo na pretekla iskanja, obiskane strani ali aplikacije, lokacijo in druge podatke o aktivnosti. Google Help
Zato oglas včasih deluje, kot da je telefon “slišal” pogovor, čeprav je sistem do istega sklepa morda prišel brez poslušanja.
Koliko lahko oglaševalski sistem ugotovi brez mikrofona?
Presenetljivo veliko.
Če nekdo nekaj dni bere o teku, pogleda video o športnih urah, obišče spletno trgovino s tekaškimi čevlji in se pogosto nahaja v bližini fitnesa, sistem ne potrebuje pogovora o športu, da sklepa, da ga ta tema zanima.
Google navaja, da lahko pri oglaševanju upošteva tudi lokacijo uporabnika oziroma lokacije, za katere je uporabnik pokazal zanimanje. Pri določanju lokacije se lahko uporabljajo IP-naslov, GPS, Wi-Fi, mobilno omrežje in drugi signali, odvisno od nastavitev naprave.
Ko se sešteje več takšnih signalov, lahko oglas postane zelo natančen.
Kaj pa mikrofon?
Aplikacije lahko dostopajo do mikrofona le, če imajo ustrezno dovoljenje.
Na iPhonu mora aplikacija pred uporabo mikrofona zaprositi za dovoljenje. Ko mikrofon uporablja aplikacija, iOS prikaže oranžen indikator na vrhu zaslona. Apple omogoča tudi pregled aplikacij, ki so zahtevale dostop do mikrofona.
Podobno Android prikazuje indikator, kadar aplikacija uporablja kamero ali mikrofon, v Privacy Dashboardu pa lahko uporabnik preveri, katere aplikacije so dostopale do posameznih dovoljenj in kdaj.
To ne pomeni, da na področju zasebnosti ni razlogov za previdnost. Pomeni pa, da za zelo natančno oglaševanje ni treba predpostaviti stalnega skrivnega poslušanja pogovorov.
Zakaj se potem zdi tako prepričljivo?
Ker možgani zelo dobro opazijo nenavadna ujemanja.
Če danes vidimo sto oglasov, ki nas ne zanimajo, jih hitro pozabimo.
Če pa smo zjutraj govorili o novih čevljih in popoldne zagledamo oglas za čevlje, se tega spomnimo.
Hkrati lahko obstaja še cel kup digitalnih signalov, ki jih sami sploh ne povezujemo z oglasom.
Morda smo dan prej iskali tekaško pot.
Morda je nekdo v našem gospodinjstvu obiskal podobno spletno stran.
Morda smo gledali vsebino, povezano s športom.
Morda smo se nahajali na lokaciji, ki jo oglaševalski sistem povezuje z določeno skupino uporabnikov.
Rezultat je lahko oglas, ki deluje skoraj preveč natančno.
Preverite sami
Če vas zanima, katere aplikacije imajo dostop do mikrofona, je to mogoče hitro preveriti.
Na iPhonu lahko v Settings → Privacy & Security → Microphone vidite seznam aplikacij in jim dostop tudi odvzamete. Apple omogoča tudi App Privacy Report, kjer je mogoče preveriti uporabo določenih dovoljenj in omrežno aktivnost aplikacij.
Na Androidu lahko v Privacy Dashboardu preverite uporabo mikrofona, kamere in drugih dovoljenj ter vidite, katere aplikacije so do njih dostopale.
To je koristen pregled tudi za aplikacije, pri katerih se vprašate:
Zakaj ta aplikacija sploh potrebuje moj mikrofon?
Telefonu ni treba poslušati vsega, da bi vedel veliko
To je verjetno najbolj zanimiv del celotne zgodbe.
Današnji digitalni sistemi lahko o uporabnikovih interesih sklepajo iz velikega števila majhnih signalov.
Vsak posamezen podatek se morda zdi nepomemben.
Skupaj pa lahko ustvarijo zelo podrobno sliko.
Zato naslednjič, ko se vam prikaže oglas za nekaj, o čemer ste ravno govorili, odgovor ni nujno:
»Telefon me je poslušal.«
Morda je bolj neprijetna razlaga:
telefon oziroma oglaševalski sistem je imel že brez pogovora dovolj drugih informacij, da je pravilno ugibal.

